|
 |
|
| |
• |
GDJE SAM? |
> |
|
> |
|
> |
narodna galerija ljubljana |
|
| |
sedanja stalna zbirka obsega skoraj šeststo eksponatov, ki časovno segajo od visokega srednjega veka do sredine 20. stoletja |
Prenova Narodne galerije u Ljubljani in nova stalna zbirka |
| |
|
| |
Narodna galerija u Ljubljani je umetnostni muzej z eno najdaljših tradicij v Sloveniji. Skozi vso zgodovino so si strokovnjaki v tej instituciji prizadevali za oblikovanje čim bolj popolne zbirke likovne ustvarjalnosti v obdobju od srednjega veka do sredine dvajsetega stoletja, trudili so se za študij te zbirke, za njeno hranjenje, ustrezno varovanje in razstavljanje.
O uspehih pričajo zvesti obiskovalci stalne zbirke, razstav in obrazstavnih dejavnosti, mednarodna odmevnost dela Narodne galerije, vrsta publikacij, bogate donacije zasebnikov in navsezadnje ugled Narodne galerije v bližnjem in v širšem okolju.
V začetku leta 2016. predajamo v presojo, v veselje in v užitek prenovljeno Narodno galerijo in umetnine v njej. Prvič so enotno povezani vsi trije stavbni deli Galerije - najstarejši in zdaj popolnoma prenovljeni Narodni dom iz leta 1896, Ravnikarjevo Novo krilo iz leta 1993 in steklena Vhodna avla iz leta 2001. Na ogled je tudi nova stalna zbirka, ki smo jo številčno povečali za več kakor tretjino del - odslej je v njej skoraj 600 eksponatov.
Narodna galerija s prenovo ustreza visokim standardom za predstavitev umetnostnega gradiva, z novo kavarno ob Robbovem vodnjaku v Vhodni avli in galerijsko trgovino, kjer so na prodaj knjige in oblikovalski produkti, tudi najnovejša skodelica Kofetarica, pa postajamo eno izmed najbolj prijetnih središč mestnega življenja.
Nova stalna zbirka
Narodna galerija v svojih zbirkah hrani našo preteklost, materializirano v podobah.
Sedanja stalna zbirka obsega skoraj šeststo eksponatov, ki časovno segajo od visokega srednjega veka do sredine 20. stoletja.
Dve nekdaj ločeni postavitvi (Umetnost na Slovenskem in Evropska umetnost) smo povezali v enovito zbirko umetnosti na Slovenskem, jo geografsko razširili na tiste pokrajine, ki so bile do zdaj slabo predstavljene - to sta zlasti Štajerska in Primorska - in njeno zgornjo časovno mejo prestavili.
V srednjeveški oddelek smo dodali kopije stenskih poslikav, saj imajo pomembno dokumentarno vrednost, nekatere freske so namreč in situ že uničene. Prvič v stalni zbirki srečamo tudi odlični »zlati oltar«, ki prihaja z gradu Ortnek nad Ribnico in je spet združen s sliko, narejeno prav zanj: to je Sv. Jurij v boju z zmajem Hansa Georga Geigerja von Geigerfeld. Giambatistta Cignaroli in Guilio Quaglio sta novi imeni med baročnimi mojstri v zbirki Narodne galerije.
Znatno je razširjen oddelek 19. stoletja; zadnja četrtina 19. stoletja je verjetno najbolj kozmopolitski čas; umetniki so se šolali, delovali ali razstavljali v evropskih prestolnicah od Aten, Rima in Dunaja do Pariza, Berlina, Münchna in Sofije.
Delom Jurija Šubica smo dodali nekaj umetnin njegovih prijateljev in sodelavcev; med njimi Čeha Vojtecha Hynaisa predstavljamo z dokumentarno pomembno oljno skico za sliko Samsonova smrt, ki je danes izgubljena. Tudi Vlaho Bukovac, hrvaški realist iz slogovne bližine Jurija Šubica, je novo ime. Ivana Kobilca zdaj v zbirki prvič nastopa s tihožitjem, niz njenih portretov pa dopolnjuje slika Dekle v naslonjaču iz budimpeškega Muzeja likovnih umetnosti; slikarka sama je imela ta portret za eno svojih najboljših del. Primerno mesto so po novem dobili vesnani, ki so si, tako kakor impresionisti, prizadevali ustvariti slovensko nacionalno umetnost, le da so motive črpali iz ljudske zakladnice in ne iz pokrajine.
Pri širjenju galerijskega fundusa igrajo pomembno vlogo donacije. Z globoko hvaležnostjo in občudovanjem pozdravljamo srčnost vseh tistih, ki so v javno zbirko darovali dragocene umetnine z zavestjo, da so presežki človekove ustvarjalnosti naša skupna dediščina.
Prenova Narodnega doma
Od začetkov v letu 1918 dalje se je Narodna galerija spopadala s prostorskimi problemi, ki jih je vsa desetletja občasno in sproti reševala, tudi še potem ko je leta 1925 dobila domovanje v Narodnem domu in je v tej stavbi leta 1928 postavila prvo stalno zbirko. Skupaj z naraščajočim številom umetnin se je večala prostorska stiska. Matična palača Narodne galerije - Narodni dom - stavba s konca devetnajstega stoletja, je postala premajhna in neustrezna. Dr. Anica Cevc, ravnateljica v letih med 1965 in 1991, si je zelo prizadevala za prostorsko razširitev. Pridobila je parcelo na severni strani Narodnega doma in skupaj z arhitektom Edvardom Ravnikarjem zasnovala véliko Narodno galerijo. Njena vizija se je postopno uresničevala, najprej z gradnjo tako imenovanega Novega krila po Ravnikarjevih načrtih, ki se je začela leta 1991. S to stavbo smo pridobili prostor za občasne razstave, pisarne, knjižnico, fototeko in ustrezne depojske prostore.
Zgornje nadstropje je bilo v celoti namenjeno razstavni dejavnosti. Povezava z matično palačo je bila uresničena že v tej fazi, a le v kletni etaži. Sledila je gradnja povezovalnega dela po načrtih biroja Sadar Vuga Arhitekti leta 2001, ki ga je dodatno osmislila selitev Robbovega vodnjaka leta 2008.
Ostala pa nam je celovita rekonstrukcija Narodnega doma, dotrajane palače, neprimerne za sodobno muzejsko dejavnost. Po izselitvi telovadnega društva leta 2012 in ob pripravi ustreznih izhodišč so se konec leta 2013 dela lahko začela.
Pridobitve prenovljenega Narodnega doma
S prenovo palače Narodnega doma smo dosegli enovitost vseh treh stavb in celotnega tridelnega kompleksa Narodne galerije. Rezultat modernizacije vseh prostorov v spomeniško zaščiteni historični palači je sodoben muzej, ki bo ustrezal visokim standardom za predstavitev umetnostnega gradiva.
Pridobili smo nove razstavne površine za postavitev stalnih in specialnih zbirk, nove prostore za izobraževalno - animacijske dejavnosti in avditorij. Povezali smo funkcionalne komunikacijske (krožne) poti za obiskovalce na istih nivojih za vsa tri poslopja Narodne galerije. Uredili smo nove depojske kapacitete in nove delovne prostore za galerijske restavratorje in konservatorje ter mizarske delavnice in drugi tehnični prostore, ki jih potrebuje sodobni muzej.
Sodobno smo rešili energetske zahteve kompleksne muzejske, predvsem pa razstavne dejavnosti. Urejeni sta protipotresna varnost protipožarna zaščita ter varovanje nacionalne premične kulturne dediščine in celotnega objekta. S tem smo podaljšali tudi dobe trajanja spomeniških kvalitet arhitekture in notranje opreme.
Palača Narodnega doma obsega 4.665,70 m2 tlorisnih površin. Kompleks Narodne galerije po obnovi obsega 12.670,79 m2 tlorisnih površin, od tega je 3955,98 m2 namenjenih razstavni dejavnosti.
Narodna galerija
/ Puharjeva ulica 9
/ 1000 Ljubljana, Slovenija
/ +386 1 24 15 418 (trgovina in vstopnice), +385 1 24 15 400 (uprava)
/ E: info@ng-slo.si |
| |
| |
|
| |
| |
| |
• |
10. travnja 2016. |
 |
• |
|
|
• |
|
|
• |
promotivni članak |
• |
hashtag: #NarodnaGalerija #NarodnaGalerijaLjubljana #slovenija |
|
| |
| |
Dodatne informacije: |
 |
| • |
želite li objaviti promotivni članak za ZGportalu?
molimo konktaktirajte nas! |
 |
| • |
|
|
|
| |
| |
| |
 |
|
arhiva poslovnih vijesti: |
|
|
|
|
|
| |
| |
|
| |
| |
|
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
 |
|
|
